ROPAR

o filmu

Triler ROPAR Benjamina Heisenberga je filmska predelava istoimenskega romana Martina Prinza o spektakularnih ropih zloglasnega avstrijskega kriminalca z vzdevkom Pump-gun Ronnie. Johann Rettenberger (Andreas Lust) je upornik in endorfinski odvisnik, ki teče na maratonih in ropa banke.

ROPAR temelji na resnični zgodbi o Pump-gun Ronnieju, iz katere je Martin Prinz črpal navdih za svoj istoimenski roman. Johann Rettenberger (Andreas Lust) je upornik, ki ga anarhistični pogledi na svet pripeljejo v neizogiben spopad z družbo, ki duši njegov svobodni duh. Heisenberg prikaže roparja kot vrhunskega športnika in endorfinskega odvisnika, ki mora biti ves čas v gibanju. Obseden s popolno izvedenimi roparskimi podvigi je hladnokrven in preračunljiv, med samo izvedbo zločina pa je hiter in iznajdljiv.

ROPAR je triler o drznih bančnih ropih, napetih maratonih, nesrečni ljubezni in dramatičnih pobegih.

izjave kritikov

“Film ima – daleč od umetniškega dolgovezenja, kot bi lahko kdo sklepal iz opisa, – prizore preganjanja, ki presegajo najboljše v Hollywoodu. Enako privlačna je uganka o atletskem in zagnanem roparju, ki ga spoznamo med izpustitvijo iz zapora, ko se poda na obe poti.” – Nicolas Rapold, The Village Voice

“… vir adrenalinske akcije, čeprav je zgodba – paradoksalno – vrhunski dosežek minimalističnega premisleka…” – Peter Brunette, The Hollywood Reporter

“Ropar Benjamina Heisenberga se od trenutnega vala nemških umetniških filmov razlikuje po čisti hitrosti. Film o vrhunskem tekaču, ki je tudi ropar, je hitra in dinamična mojstrovina, ki jo potiska, ne vleče, njen eksistencialni podtekst – človek kot stroj v nenehnem gibanju. ” – Adam Nayman, Eyeweekly.com

“Na koncu tek seveda postane pobeg, in lepota Roparja je prav v tem, da je prispodoba samega sebe.” – Chris Knipp, CineScene

“Heisenbergerjev edinstven pogled ne daje lahkih odgovorov na vprašanje, zakaj so nekateri ljudje obsojeni na samouničenje. V današnjem svetu hitro pozabljivih filmov vedno cenim tiste, ki mi zlezejo pod kožo. In Ropar je prav tak film.“ – Matt Wedge, The Parallax Review

nagrade

Berlinale 2010.Nominacija za Zlatega Medveda
Zagreb Film Festival 2010.Glavna nagrada žirije

napovednik

Za prikazovanje napovednika potrebujete Quicktime Plug-In.

fotografije

podatki o filmu

ROPAR
DER RÄUBER

Avstrija / Nemčija / 2010 / 97’ / barvni / 35mm / Scope / Dolby SRD

režija: BENJAMIN HEISENBERG
scenarij BENJAMIN HEISENBERG, MARTIN PRINZ, po romanu Martina Prinza, založba Jung&Jung
fotografija REINHOLD VORSCHNEIDER
glasba LORENZ DANGEL
montaža ANDREA WAGNER, BENJAMIN HEISENBERG
glavne vloge ANDREAS LUST, FRANZISKA WEISZ, MARKUS SCHLEINZER, PETER VILNAI, JOHANN BEDNAR, MAX EDELBACHER
producenti NIKOLAUS GEYRHALTER,MARKUS GLASER,MICHAEL KITZBERGER,WOLFGANG WIDERHOFER,PETER HEILRATH

o avtorju

Benjamin Heisenberg
Rojen leta 1974. Njegov oče je upokojeni nevrobiolog in in genetik, njegov ded je bil znameniti kvantni fizik Werner Heisenberg. Po študiju umetnostne zgodovine se je raje kot z razvijanjem akdameske kariere ukvarjal z video instalacijami, nadaljnjim filmskim študijem in urejanjem filmskega časopisa Revolver.
Že njegov celovečerni prvenec Speči vohun (2005 Schläfer) se je uvrstili v selekcijo Poseben pogled v Cannesu.

Filmografija
2010 Der Räuber (The Robber)
2005 Schläfer (Sleeper), director and screenwriter
“Un certain Regard” Festival de Cannes (2005)
First Step Award (First Steps Award, Germany 2005)
Prix Cinéma Tout Ecran (Geneva Cinema Tout Ecran 2006)
European Special Jury Award (Angers European First Film Festival 2006)
Max Ophüls Award & Screenplay Award (Max Ophüls Festival 2006)
2004 Die Gelegenheit (short)
2001 Am See (At the La ke) (short)
2002 Mil chwald , screenwriter, (directed by Christoph Hochhäusler)
2000 Der Bombe nkönig (short)

Iz prve roke
Patologije Rettenbergerjevega značaja so zelo zgovorne. Vidim ga kot nekakšen naravni fenomen. Poganja ga notranja energija, ki ga žene v ropanje bank in tek do skrajnih moči. Po drugi strani pa želi tudi živeti, ljubiti in imeti ljubečo zvezo. To so dramatična navzkrižja s tragičnim koncem. Mislim, da se to ujema z resničnim Kastenbergerjevim (pravo ime Pump-gun Ronnieja) značajem – ropar je bil družbeni odpadnik. Predvidevajo tudi, da je bil dobro izobražen. Ropar je postal zaradi svojega značaja, ne družine. Film smo posneli leta, ko je bilo na Dunaju največ ropov. Če se ne motim, je bilo do poletja 78 bančnih ropov. Najkrajši je trajal le 19 sekund. Banke so med finančno krizo izgubile nekaj kredibilnosti. Roparju ne pomeni toliko denar kot mu pomeni dejanje samo. Pri Rettenbergerju, ki je tako ali tako športnik, ne gre za bogatenje. Denarja nikoli ne porabi. Shranjen je v plastični vreči pod posteljo. (Benjamin Heisenberg)

Zanimivosti
Zanimiv vidik tega filmskega projekta je, da znotraj zgodbe o bančnem roparju natančno predstavimo tudi trening in tekmovanja, ki se jih udeležujejo polprofesionalni maratonci. Med pisanjem scenarija sem se o teku veliko naučil in zdelo se mi je, da bo film pritegnil tudi rekreativne tekače in maratonce.

Posnetek dunajskega maratona je bil eden najtežjih. Posneti smo morali tekača, ki je hitrejši celo od najboljših maratoncev. Za ta podvig smo potrebovali 20 kamermanov. Več tednov smo se dogovarjali o urniku snemanja, ki je moral biti dodelan do minute. Med maratonom smo uporabili manjši konvoj avtomobilov in dva motorja s premičnimi kamerami, da bi na različnih odsekih posneli ene in iste tekače. Seveda smo morali biti pri tem zelo previdni, da ne bi ovirali poteka maratona. Maratonci tečejo hitreje, kot si mislite. Najboljši pretečejo kilometer v treh minutah ali manj. Če želiš z njimi teči kilometer ali dva, moraš biti dobro telesno pripravljen. Andi Lust je tako moral v kratkem času pokazati nekaj, za kar je treniral več mesecev. (Benjamin Heisenberg)

prikazovanje filma so podprli

LOG MEDIA EUmali.jpg