LURD
o filmu
Christine je že skoraj vse življenje priklenjena na invalidski voziček. Da bi pregnala osamljenost, se odpravi v Lurd, znano romarsko središče v Pirenejih. Nekega jutra se zbudi na videz čudežno ozdravljena. Vodja romarske skupine, zapeljivi štiridesetletni prostovoljec, ki pripada redu malteških vitezov, se začne zanimati zanjo. Medtem ko se Christine oklepa svoje nove priložnosti za srečno življenje, njeno ozdravljenje izzove zavist in občudovanje.
Duhovit film o čudežu, ki s skoraj dokumentarno intenzivnostjo pogleduje v zaodrje romarskega središča v Lurdu ter vseskozi lovi ravnovesje med versko satiro (vrsta je tudi pri zdravniku za čudežno ozdravele) in zgodbo o odrešenju, je dobitnik treh nagrad na filmskem festivalu v Benetkah leta 2009.
zanimivosti
11. februarja 1858 se je pred votlino Massabielle pri Lurdu začela Sveti Bernardki, Bernadette Soubirous, prikazovati Devica Marija. Vsega skupaj se ji je prikazala 18-krat. Ob približno desetem videnju, to je bilo 1. marca istega leta, je bila ob jami tudi Catherine Latapie, ki je takrat čudežno ozdravela od paralize. Naslednjega leta so za nadzor in opazovanje čudežnih ozdravljenj pooblastili profesorja Vergeza z Medicinske fakultete v Montpellieru. V naslednjih štirih letih so sedem ozdravljenj prepoznali za verodostojna, monsinjor Laurence, škof Tarbesa in Lurda, pa jih je navajal kot dokaz Marijinega prikazovanja. Od takrat dalje se v Lurdu redno dogodi dovolj domnevnih čudežnih ozdravljenj, da je postalo romarsko središče že kar sinonim čudeža. Leta 1905 je papež Pij X. odredil, naj nekatera najbolj spektakularna ozdravljenja podvržejo preiskavi Vatikana. V Lurdu so ustanovili Medicinski urad za čudeže s stalno prisotnim zdravnikom. Urad je zadolžen za sprejemanje prijav domnevnih čudežnih ozdravljenj in odloča o tem, ali naj bo njihova avtentičnost preverjena; na tej osnovi namreč katoliška Cerkev potrdi prisotnost čudeža. Preverjanje se odvija pod nadzorstvom Mednarodne zdravstvene komisije v Lurdu (Comité Médical International de Lourdes); trenutno jo sestavlja 20 članov, priznanih specialistov, ki preiskujejo vse prostovoljno prijavljene primere. Zdravniki in znanstveniki mednarodne komisije opravijo natančno preiskavo zdravstvene anamneze pred in po ozdravljenju ter preučujejo primere, pri katerih je statistična verjetnost ozdravitve znatno nižja, oboleli pa še ni bil deležen najboljših obstoječih metod zdravljenja. Leta 2008 je zdravstveni urad prejel 60 prijav, na letnem sestanku Mednarodne komisije so nato natančno preiskali 5 izjemnih primerov. Od ustanovitve urada beležijo že skoraj 7000 ozdravljenj, Cerkev pa je do zdaj priznala 66 čudežev. Da bi se zapisalo med čudeže, mora ozdravljenje izpolniti dva pogoja Cerkve: zgoditi se mora v nenavadnih in nepredvidljivih okoliščinah ter v religioznem kontekstu – recimo v Lurdu.
Statistika: v Lurdu so leta 2008 zabeležili 1.323.500 obiskovalcev, med njimi 431.635 Francozov, 410.933 Italijanov, 85.550 Špancev, 57.066 Angležev, 53.281 Belgijcev, 48.372 Nemcev, 24.591 Američanov, 18.962 Švicarjev, 18.255 Nizozemcev, 2558 Japoncev, 1219 Afričanov, 658 prebivalcev držav Bližnjega in Srednjega vzhoda, 241 Kitajcev in 10.179 pripadnikov drugih narodov.
izjave kritikov
»Kombinaciji dokumentarističnega pristopa in izvirnih likov je Hausnerjeva dodala še prvine ironičnega humorja in naredila zelo zanimiv film, ki bo všeč tako vernikom kot nevernikom, bržčas pa ga bodo različno interpretirali.«
- Jožica Grgič, Delo
»Avstrijska režiserka Jessica Hausner se je s svojim tretjim celovečercem odpravila v eno največjih svetovnih romarskih središč, v francoski Lurd, ter tam posnela nadvse posrečeno, domiselno in duhovito, a tudi senzibilno študijo fenomena romarskih središč in karakterjev, ki jih naseljujejo, prek te pa se dotakne tudi prespraševanja narave čudeža. Preko zgodbe Christine, ženske okrog tridesetih let, ki je zaradi multiple skleroze prikovana na invalidski voziček, ter peščice drugih likov je Hausnerjeva sugestivno prikazala, kako so tovrstna romarska središča danes razpeta med iskreno duhovnostjo in skrajno skomercializiranostjo (premorejo celo Urad za čudeže), med resničnim obupom in voajerstvom.«
- Denis Valič, Pogledi
»Eden od užitkov tega inteligentnega, neverjetno obzirnega in premišljenega filma je, da se odvija v medprostoru med nerazložljivim (tam, kjer razlaga ni mogoča) in še ne razloženim (pojasnilo je morda za ovinkom). /.../ Sylvie Testud, drobna igralka pogosto silovite prezence na platnu, odigra svojo vlogo z nadrobnostjo in natančnostjo, ki sporočata vse z enim samim skomigom ... Razen v presunljivem zadnjem posnetku Christininega obraza – ki je zdaj vrtinec ekspresivnih čustev – je igra Sylvie Testud pritajena, kot bi želela obvarovati režiserkine skrivnosti. Konec koncev obstaja toliko stvari, ki jih ne vemo in ne moremo izvedeti. Kot pravi neka ženska med kratko debato o bogu: 'Ne vemo, kdo je glavni.' Nato pa pristavi še vprašanje, ki njeno poduhovljeno misel nemudoma prestavi v polje komičnega: 'Le kaj je danes za posladek?' Kot priča ta film, skrivnosti tičijo na vsakem koraku.«
- Manohla Dargis, The New York Times
»Tretji celovečerec Jessice Hausner – po najstniški drami Ljubka Rita (2001) in psihološki srhljivki Hotel (2004) – je tiho in umirjeno, a izjemno zabavno čudo, ki se loteva ambiciozne združitve sublimnega in telesnega v povsem nepričakovani formi ironične komedije značajev. /.../ Poznavalci sarkastičnih užitkov, kakršne sta v svojem filmu Viski (2004) ponudila Juan Pablo Rebella in Pablo Stoll in kakršne nudijo filmi Akija Kaurismäkija, bodo neizmerno uživali.«
- Michael Brooke, Sight & Sound
»Vsak lik, s sijajno drobceno Sylvie Testud v vlogi paralizirane mlade ženske v invalidskem vozičku na čelu, se ponaša z dušo. In sleherni posnetek, zaznamovan z drznim talentom avstrijske režiserke, ima svoj namen.«
- Lisa Schwarzbaum, Entertainment Weekly
»Pretkan in sugestiven. Lurd je kozmična črna komedija, ki trči ob metafizično.«
- Joshua Rothkopf, Time Out New York
»Ta drama je že sama po sebi čudež: film, ki se ukvarja z religijo, pa je vendarle osvobojen vsakršne dogmatičnosti.«
- Pam Grady, Boxoffice Magazine
»Film se vse bolj poglablja v užitek in bolečino, ki ju človek občuti, ko opazuje druge doživljati tiste čudovite stvari, o katerih sam sanja. V tem smislu, je Jessica Hausner ustvarila nekakšno metakritiko mazohistične privlačnosti filma kot takega.«
- Karina Longworth, The Village Voice
nagrade
Svetovna premiera na festivalu v Benetkah 2009 (nagrada FIPRESCI, nagrada SIGNIS, nagrada Sergio Trasatti). Toronto 2009. London 2009. Viennale 2009 (dunajska filmska nagrada). Rotterdam 2010. Sundance 2010. Karlovi Vari 2010. Melbourne 2010. Liffe 2010 – sekcija Predpremiere. Nagrada Evropske filmske akademije 2010 za najboljšo igralko (Sylvie Testud).
napovednik
podatki o filmu
LURD
LOURDES
Avstrija/Francija/Nemčija, 2009, 35 mm, barvni, 1:1.85, 99 minut
režija Jessica Hausner
scenarij Jessica Hausner
fotografija Martin Gschlacht
montaža Karina Ressler
zvok Uve Haußig
produkcija Martin Gschlacht, Philippe Bober, Susanne Marian
igrajo Sylvie Testud, Léa Seydoux, Bruno Todeschini, Elina Löwensohn, Gerhard Liebmann, Linde Prelog, Heidi Baratta, Hubsi Kramar, Helga Illich
distribucija v Sloveniji Demiurg
o avtorju
Jessica Hausner (rojena leta 1972 na Dunaju) med letoma 1991 in 1994 študira režijo na dunajski filmski akademiji. Njeni filmi prepotujejo številne festivale; oba prejšnja celovečerca, Ljubka Rita (Lovely Rita, 2001) in Hotel (2004), sta bila prikazana v sklopu Posebni pogled festivala v Cannesu, slednji pa je prejel tudi nagrado za najboljši film na avstrijskem nacionalnem festivalu Diagonale leta 2005. Lurd je avtoričin tretji celovečerec, ki se je lani premierno predstavil v tekmovalnem programu Beneškega mednarodnega filmskega festivala, kjer je požel vrsto nagrad, med drugim nagrado Mednarodnega združenja filmskih kritikov FIPRESCI.
iz prve roke
»Želela sem narediti film o čudežih, ne nujno o Lurdu. Zanimali so me ljudje, ki se spopadajo z navidezno tragičnim položajem, in negotovost, s katero upajo na čudež: kompleksnost stanja, ko si želiš ozdraveti, a veš, da obljuba, kako se bo vse lepo izšlo, nikoli ne more biti stoodstotna. O Lurdu kot najslavnejšem kraju ozdravljenja – in čudežev sem opravila več raziskav. Romarska cerkev hrani poročila o vseh svojih romarjih; še zlasti me je navdihnila zgodba o Avstrijki petdesetih let – njene zgodbe nisem uporabila, vendar sem njeno pragmatično naravnanost in moč vtisnila glavni junakinji Christine. Nobena od žensk ni ne žrtev ne vernica.«
- Jessica Hausner, režiserka in scenaristka
prikazovanje filma so podprli
